Oprostilna sodba v primerih bogokletja v Pakistanu ne pomeni vedno, da se obtoženi lahko varno vrne v običajno življenje. V večini kazenskih postopkov oprostitev pomeni svobodo. Za nekatere, obtožene bogokletja v Pakistanu, pa je pomenila nekaj precej bolj zapletenega.
Zaporniška vrata se odprejo.
Toda doma morda še vedno ni varno.
Asia Bibi
Morda noben primer tega ne ponazarja bolje kot primer Asie Bibi.
Krščansko kmetijsko delavko so leta 2009 v Pandžabu obtožili po sporu z muslimanskimi ženskami.
Zanikala je, da bi zagrešila bogokletje.
Leta 2010 je bila obsojena na smrt.
Skoraj osem let pozneje, 31. oktobra 2018, jo je vrhovno sodišče Pakistana oprostilo, potem ko je ugotovilo resne pomanjkljivosti v dokazih tožilstva.
Pravno gledano je bila Asia Bibi svobodna.
V praksi pa je bila še vedno v nevarnosti.
Njena oprostilna sodba je sprožila množične proteste.
Zaradi varnostnih pomislekov se ni mogla takoj vrniti v običajno življenje.
Leta 2019 je nazadnje zapustila Pakistan in odšla v Kanado.
Salamat Masih
Salamat Masih je bil še otrok, ko so ga skupaj z Rehmatom Masihom in Manzoorjem Masihom obtožili bogokletja.
Med sodnim postopkom so jih pred sodiščem napadli oboroženi napadalci.
Manzoor je bil ubit.
Salamat in Rehmat sta napad preživela, pozneje pa sta bila obsojena na smrt.
Višje sodišče v Lahoreju ju je nazadnje oprostilo.
Salamat je pozneje zapustil Pakistan, saj so se še naprej bali za njegovo varnost.
Zakaj oprostilna sodba ne odpravi nevarnosti?
Sodna odločitev in družbena obtožba učinkujeta različno.
Sodišče presoja dokaze.
Drhal sodbe morda nikoli ne prebere.
Ko je ime nekoga javno povezano z bogokletjem, ga lahko nekateri skrajneži še naprej imajo za krivega, ne glede na odločitev sodnikov.
Tako nastane izjemen položaj:
Po zakonu je človek lahko nedolžen, a kljub temu ne more varno živeti v državi, katere sodišča so ga oprostila.
Skrita cena izgnanstva
Poročanje v medijih se včasih konča, ko obtoženec prispe v drugo državo.
Toda izgnanstvo ni nujno srečen konec.
Lahko pomeni izgubo:
doma,
zaposlitve,
širše družine,
jezika,
skupnosti,
cerkve,
sosedov,
in države, v kateri je človek pričakoval, da bo preživel preostanek svojega življenja.
Varnost je izjemno pomembna.
Toda prisilno izgnanstvo je še vedno izguba.
Sklep
V evidenci vsakega primera bogokletja bi zato morala biti zabeležena dva izida:
Sodni izid: obsojen, oproščen, izpuščen ali postopek še poteka.
Človeški izid: varen doma, razseljen, skriva se, mu grozijo ali je bil prisiljen oditi v tujino.
Brez druge kategorije je zgodovinski zapis nepopoln.
Pravica bi morala pomeniti več kot zgolj preživetje zapora.
Nedolžen človek bi moral imeti tudi pravico, da se vrne domov.
Preberite tudi v: angleščini | nizozemščini | nemščini | italijanščini | portugalščini

