Posledice odpada od islama v Pakistanu

Roke držijo križ in rožni venec

Družba je do ljudi, ki se odpovejo islamu (apostazija), na splošno sovražno nastrojena, odpad od islama pa pogosto razume kot obliko bogokletja. Številni spreobrnjenci v krščanstvo svojo vero živijo na skrivaj, saj se spreobrnjenje šteje za sramotno in za izdajo družine ter skupnosti. Nekatere izobčijo, omejijo njihovo gibanje, družinski člani jih nadzorujejo ali jih imajo pod nekakšnim hišnim priporom. Odvzamejo jim lahko tudi verske knjige, ki jih uporabljajo pri zasebnem prakticiranju vere. Zaradi strahu pred družbenim nasiljem nad cerkveno skupnostjo je krščanskim spreobrnjencem pogosto zelo težko obiskovati cerkev.

V Pakistanu ni posebnega zakona, ki bi izrecno kaznoval apostazijo. Leta 2007 je bil parlamentu predložen predlog zakona, ki je za moške, ki bi se odpovedali islamu, predvideval smrtno kazen, za ženske pa dosmrtni zapor, vendar predlog ni bil sprejet. Kljub temu nekateri pravni strokovnjaki menijo, da bi se lahko tudi za apostazijo uporabilo načelo, po katerem je treba »vrzel v pisnem pravu zapolniti s sklicevanjem na islamsko pravo«.

Čeprav ni znanih primerov, da bi bil kdo dejansko kazensko preganjan zaradi apostazije, spreobrnjenje ni brez posledic. Po poročilih bi lahko otroci zakonskega muslimanskega para, ki prestopi v drugo vero, veljali za nezakonske, država pa bi jih lahko vzela pod svoje skrbništvo. V nekem poročilu je navedeno tudi, da je sprememba verske pripadnosti iz islama v drugo vero sicer teoretično mogoča, vendar naj bi država v praksi skušala ta postopek oteževati.

Spreobrnjenci iz islama in ateisti so lahko ogroženi tudi zaradi pakistanskih zakonov o bogokletju. Ti za skrunitev ali onečaščenje Korana predvidevajo dosmrtni zapor, za osebe, ki žaljivo govorijo o preroku Mohamedu, pa smrtno kazen. Noben zakon ne prepoveduje spremembe vere, vendar se odpad od islama (apostazija) pogosto šteje za obliko bogokletja.

Pravni strokovnjak profesor Javaid Rehman, ki je preučeval »uporabo in zlorabo nekaterih razlag šeriatskega prava in Korana«, je v publikaciji, ki jo je leta 2010 objavil Centre for Crime and Justice Studies, apostazijo opredelil takole:

»Apostazija, imenovana tudi ridda, nastopi, ko musliman z besedami ali dejanji zavrne islam in se mu odpove. Zavračanje ali kritiziranje Vsemogočnega ali njegovega preroka se razume kot žalitev islama, velja za žaljivo in se redno obravnava kot bogokletje. Bogokletje pomeni žalitev Boga, preroka Mohameda ali drugih oseb, ki jih islam časti; zagrešijo ga lahko tako verniki kot neverniki. Odpad od islama in bogokletje proti islamu zato ostajata nesprejemljiva — in sta taka tudi vedno bila.«

V Pakistanu ni zakona, ki bi prepovedoval spremembo vere. Shehryar Fazli, višji analitik in regionalni urednik pri organizaciji International Crisis Group (ICG), pa je na konferenci Agencije Evropske unije za azil o Pakistanu oktobra 2017 povedal:

»Osebo, ki se odpove islamu in prestopi v drugo vero, obtožijo apostazije.«

Januarja in februarja 2021 je Skupina vseh strank britanskega parlamenta za pakistanske manjšine (All Party Parliamentary Group for Pakistani Minorities) izvedla preiskavo o ugrabitvah, prisilnih spreobrnitvah in prisilnih porokah pripadnikov verskih manjšin v Pakistanu. Prisluhnili so številnim vpletenim. V pozneje objavljenem poročilu, ki je povzelo predložena pričevanja in dokaze, je bilo ugotovljeno, da sicer ni zakona, ki bi prepovedoval spremembo vere, vendar:

»Ko musliman ali muslimanka spremeni vero, ga oziroma jo družina in družba izobčita. Poleg tega je oseba izpostavljena velikemu tveganju, da jo obtožijo na podlagi drakonskih pakistanskih zakonov o bogokletju.«

Deli objavo:
Všečkaj objavo:

Sorodne objave