Pakistanski zakon o bogokletju, po katerem je bila za tiste, ki naj bi žalili islam ali preroka Mohameda, že doslej mogoča smrtna kazen, se lahko zdaj uporabi tudi za kaznovanje vsakogar, ki je obsojen žalitve oseb, povezanih z njim.
Odslej grozi deset let zapora, ki se lahko podaljša v dosmrtno zaporno kazen, in denarna kazen v višini milijon pakistanskih rupij, kar je približno 3.000 evrov, vsakomur, ki je obsojen žalitve žena, tovarišev ali bližnjih sorodnikov preroka Mohameda. Obtožba bogokletja je postala tudi kaznivo dejanje, pri katerem varščina ni mogoča.
Parlament je januarja 2023 še zaostril stroge zakone o bogokletju, ki se pogosto uporabljajo za poravnavanje osebnih računov ali preganjanje manjšin. Ta poteza je med zagovorniki človekovih pravic vzbudila zaskrbljenost, da bi se lahko takšno preganjanje še povečalo, zlasti preganjanje verskih manjšin, med njimi kristjanov.
Junija 2023 je notranji minister Rana Sanaullah s Tehreek-e-Labbaik (TLP) podpisal sporazum z 12 točkami. V njem je bila predlagana uporaba 7. člena pakistanskega zakona o boju proti terorizmu (ATA) za vsakogar, ki bi bil obsojen obrekovanja preroka Mohameda, poleg uporabe drugih členov kazenskega zakonika.
Morebitna uvedba obtožb terorizma bi osumljence bogokletja še bolj izpostavila nevarnosti. Pakistanska vlada še naprej popušča gibanju Tehreek-e-Labbaik (TLP), ki je iz Karačija začelo 25-dnevni pohod in zahtevalo strožje kazni ter hitrejše sojenje obtoženim bogokletja.
Izvor in uporaba zakona o bogokletju
Korenine pakistanskega zakona o bogokletju segajo v zakonodajo iz kolonialnega obdobja, vendar je bil zakon v osemdesetih letih, v času vladavine generala Zia-ul-Haqa, razširjen in zaostren. Čeprav je bil sprva namenjen varstvu verskih čustev, se vse pogosteje uporablja za napade na verske manjšine, zlasti kristjane, hindujce in tudi muslimanske skupnosti, kot so Ahmadijci.

