Naši projekti

Pakistanska zakonodaja o bogokletju je po vsem svetu znana po tem, da se zlorablja za preganjanje kristjanov. V zadnjih letih so bili zaradi teh zakonov številni revni in nedolžni kristjani po krivem obtoženi, mučeni in celo umorjeni. Zakonodaja je postala tako priročno sredstvo za preganjanje krščanske manjšine, da se pogosto zlorablja za reševanje nepomembnih sporov, osebnih zamer ali premoženjskih vprašanj.

V Islamski republiki Pakistan je vsako leto ugrabljenih približno 1.000 krščanskih deklet in žensk, ki jih pod grožnjo z orožjem prisilijo, da sprejmejo islam in se poročijo s svojimi ugrabitelji. Žrtve so običajno stare od 12 do 25 let. Le zelo malo teh primerov je prijavljenih policiji ali predstavljenih v medijih. Dejansko število žrtev je lahko še višje, saj številni primeri ostanejo neprijavljeni, pogosto zaradi slabega finančnega položaja družin ugrabljenih deklet ali strahu pred vplivnimi muslimanskimi ugrabitelji.

Beseda suženjstvo se danes v zahodnem svetu uporablja redko, saj jo večinoma povezujemo s preteklostjo. Vendar suženjstvo še vedno obstaja v državah, kot je Pakistan, kjer je več kot dva milijona ljudi zasužnjenih in prisiljenih delati v nečloveških razmerah. Večina med njimi naj bi bila kristjanov.

V Islamski republiki Pakistan muslimanom zaradi strahu ter družbenih in pravnih omejitev nikakor ni lahko zapustiti islama in sprejeti krščanstva. Ljudje, ki sprejmejo Kristusa za svojega Odrešenika, se soočajo z družbeno izključenostjo, preganjanjem in celo smrtno nevarnostjo zaradi ravnanja oblasti, družinskih članov in širše družbe.

Izobraževanje lahko bistveno izboljša življenje ljudi, ki nimajo enakih možnosti kot mi in so prikrajšani za stvari, ki se nam pogosto zdijo samoumevne, kot so varen dom, enake pravice in strpna družba. Pretresljivi podatki kažejo, da dva od treh krščanskih otrok v Pakistanu ostaneta brez izobrazbe, 75 % od približno treh milijonov kristjanov v državi pa živi pod pragom revščine. Če družine svojim otrokom komaj zagotovijo dovolj hrane, kako naj jim omogočijo kakovostno izobraževanje?

Na tisoče pakistanskih kristjanov, ki so zaradi preganjanja pobegnili iz domovine, že dolga leta živi v negotovosti v državah, kot so Tajska, Malezija, Šrilanka in Nepal. V te države so se zatekli, ker je bil vstop vanje razmeroma preprost in cenovno dostopen. Nobena od teh držav ni pogodbenica Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951. Zato jih oblasti Tajske, Malezije, Šrilanke in Nepala ne priznavajo kot begunce, temveč jih obravnavajo kot nezakonite priseljence.

Sledimo Božji besedi in pomagajmo našim krščanskim bratom in sestram v stiski, saj smo vsi del Kristusovega telesa. Da bi lahko izboljšali življenje teh Jezusovih sledilcev, potrebujemo vašo prijazno in velikodušno podporo, kolikor vam dopuščajo vaše možnosti.